Kako skrbim za prehrano in zdravje koral

Pravilno hranjenje, stabilni parametri, ustrezna svetloba, dober pretok in primerna postavitev v akvariju delujejo skupaj. Če je kateri od teh elementov zanemarjen, se to lahko pokaže na zdravju koral.

Kako korale sploh živijo in se prehranjujejo

Korale sodijo med ožigalkarje (Cnidaria). Vsak polip ima usta, obkrožena s tentakli, s katerimi lovi plankton in druge delce. Pri trdih koralah polip sedi v kalcijevem karbonatnem skeletu, mehke korale okostja nimajo, zato so bolj prožne in valovite. Večina koral je t. i. mixotrofnih. To pomeni, da energijo in hranila dobivajo iz dveh glavnih virov:

1. fotosinteza - zooxanthellae v tkivu z uporabo svetlobe proizvajajo sladkorje in del drugih hranil
2. aktivno hranjenje - lovljenje zooplanktona, fitoplanktona, bakterij, drobnih delcev hrane in raztopljenih organskih spojin iz vode

Svetloba zagotavlja osnovno energijo za preživetje, hranjenje pa koralam daje gradnike za rast skeleta in tkiva, regeneracijo ter intenzivne barve. Če korale ne hranimo, lahko dolgo “životarijo”, a ne dosegajo polnega potenciala in so občutljivejše na stres. Velikost ust ima tudi pomembno vlogo. LPS korale s svojimi mesnatimi polipi zlahka pojedo večje delce hrane, SPS in številne mehke korale pa lovijo mikro delce ,bakterije in plankton.

Osnovni parametri vode za zdrave korale

Hranjenje ima smisel šele takrat, ko so osnovni parametri vode v redu in razmeroma stabilni. Korale slabo prenašajo hitre spremembe.

Splošni okvir za mešani koralni akvarij:

• temperatura približno 24–26 °C
• slanost okoli 1,025 (35 ‰), merjeno z refraktometrom
• pH med 8,1 in 8,4
• alkalnost približno 7–9 dKH (LPS pogosto dobro prenašajo tudi do 10–11)
• kalcij okoli 400–450 mg/L
• magnezij približno 1250–1400 mg/L
• amonijak in nitrit na 0
• nitrat nizko, a ne na 0; pogosto dobro deluje razpon 2–15 mg/L, pri mehkih koralah lahko tudi nekoliko več
• fosfat nizko, a ne 0; pogosto v območju 0,02–0,08 mg/L

Ker korale pri rasti porabljajo kalcij, magnezij in karbonate, je potrebno redno testiranje. Po potrebi se ti elementi dodajajo z balling sistemi, kalcijevimi reaktorji ali apneno vodo ( kalkwasser). Osnovno stabilnost običajno zagotavljajo redne menjave vode z dobrimi mešanicami sintetične soli.

Svetloba kot temelj fotosinteze

Zooxanthellae so odvisne od svetlobe. Pri večini reef akvarijev se uporablja nekoliko bolj moder spekter (okoli 10.000–20.000 K), saj ta posnema pogoje na grebenih in hkrati poudari fluorescenco koral.

Približne priporočene PAR vrednosti:

• SPS korale: približno 200–350 PAR (in več, odvisno od vrste)
• LPS korale: približno 80–150 PAR
• mehke korale: približno 50–120 PAR

Pri vnosu novih koral ali menjavi razsvetljave je pomembno postopno privajanje, da se izognemo šoku in beljenju zaradi premočne svetlobe.

Pretok vode in zdravje koral

Na grebenih valovi neprestano spirajo korale, odstranjujejo sediment in prinašajo hranila. V akvariju to posnemamo s tokovnimi črpalkami in pametno nastavitvijo tokovanja. Dober pretok preprečuje nabiranje detrita na koralah, prinaša kisik in hranila ter pomaga odstranjevati sluz in odpadke.

Preveč direkten, močan curek ali tok lahko poškoduje tkivo ali povzroči, da se polipi ne odprejo, prešibek pretok pa vodi do usedanja delcev in lokalnih “mrtvih con”.

Zakaj je hranjenje koral res pomembno

Dolgo je veljalo, da korale “ne potrebujejo hrane”, saj imajo zooxanthellae. V praksi je to pomenilo, da so mnoge korale počasi propadale, kljub temu da so imele videti dobro svetlobo. Danes vemo, da dodatna hrana pospešuje rast in regeneracijo, odebeljuje tkivo, izboljša barve ter poveča odpornost na stres in bolezni. Pri nekaterih koralah (npr. številne ne-fotosintetske gorgonije in druge NPS korale) je hranjenje celo glavni oziroma edini vir energije.

Načini hranjenja koral: fotosinteza, razpršeno in ciljno hranjenje.

Prvi način hranjenja je seveda fotosinteza. Če je svetloba ustrezna, korale preko zooxanthell dobijo velik del energije. Toda fotosinteza sama po sebi ne zagotovi vseh aminokislin, maščob in drugih gradnikov, ki jih korale potrebujejo za rast in obnovo. Zato ima smisel dodatno hranjenje. V akvaristiki se uporabljata predvsem dva pristopa: razpršeno in ciljno  hranjenje. Pri razpršenem hranjenju hrano zmešamo z akvarijsko vodo in jo zlijemo v akvarij, običajno v bližino valovne črpalke, da tok raznese delce po celotnem sistemu. To je še posebej primerno za SPS in mehke korale, ki lovijo zelo majhne delce. V tem primeru korale aktivno lovijo hrano iz vode, stanje pa je podobno naravnim razmeram na grebenu, kjer tokovi stalno prinašajo plankton.

Pri ciljnem  hranjenju hrano zmešamo z akvarijsko vodo in s pipeto ali injekcijo nežno usmerimo neposredno nad polip ali usta posamezne korale. To je idealno za LPS korale z velikimi polipi, ki lahko sprejmejo koščke mysisa, kozic, krila ali pelete. Pri takem hranjenju pogosto zmanjšamo ali za kratek čas izklopimo pretok, da hrana ne odplava stran. Oba pristopa sta uporabna, pogosto se kombinirata: razpršeno  za mikrohrano v obliki praha in ciljno hranjenje za večje polipe.

Vrste hrane za korale

Korale v akvariju lahko hranimo z različnimi vrstami hrane, odvisno od velikosti polipov in načina prehranjevanja:

• praškasta hrana in mikroplankton: fine mešanice zooplanktona, rotiferjev, drobnih delcev in bakterio planktona so primerne za SPS in mehke korale.
• tekoča hrana: živi ali konzervirani fitoplankton, zooplankton in drugi tekoči pripravki za korale; dobro delujejo za SPS, gorgonije in mehke korale
• zamrznjena hrana: mysis, artemija, drobno narezane kozice, školjke, ribe in podobno, predvsem za LPS korale
• peleti za korale: kompaktna, visoko beljakovinska hrana v obliki peletov, ki jo lahko ciljno hranimo LPS koralam
• živa hrana: živi kopepodi, živi fitoplankton in drugi živi organizmi; hranilno bogato, koristno tudi za povečanje biodiverzitete

Najboljši pristop je raznolikost. Korale, tako kot ribe, najbolje uspevajo na raznoliki prehrani, ki pokrije različne vire beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov in mikrohranil.

SPS, LPS in mehke korale - različne potrebe, različni pristopi

Čeprav vse korale na nek način delujejo podobno, imajo posamezne skupine precej različne zahteve glede svetlobe, pretoka in hranjenja. Smiselno je razmišljati po skupinah.

SPS korale (Small Polyp Stony)

SPS korale imajo majhne polipe in tanko tkivo. Zelo so odvisne od močne svetlobe in stabilnih parametrov. V naravi živijo v zgornjih, zelo osvetljenih delih grebenov, kjer je pretok zelo močan.

Za SPS korale je značilno, da najbolje uspevajo pri visokem PAR in močnem, turbulentnem pretoku, ne sprejemajo velikih kosov hrane, temveč lovijo mikroplankton in bakterio plankton in dobro reagirajo na redno, zmerno broadcast hranjenje s praškasto hrano in tekočimi  mešanicami.

Pri SPS koralah je ključ v ravnotežju: nekaj hranjenja za rast in barve, a ne toliko, da bi hranila ušla iz nadzora in povzročila alge ali rjavenje kolonij.

LPS korale (Large Polyp Stony)

LPS korale imajo velike, mesnate polipe in jasno vidna usta. Velik del svoje prehrane lahko pridobijo z aktivnim lovljenjem večjih delcev. Večina LPS koral bolje uspeva pri zmerni svetlobi in nižjem do srednjem pretoku, kjer se polipi lepo razprejo, tok pa ni preoster.

Pri LPS koralah je ciljno hranjenje pogosto najbolj učinkovito; ponudimo jim mysis, nasekljane kozice, kril, kakovostne pelete. Korale hrano dobesedno “zagrabijo” in ovijejo polip okoli nje. Običajno zadostuje hranjenje 1–3× tedensko, odvisno od sistema in hranil v vodi

Pretiravanje s hranjenjem LPS lahko hitro dvigne nitrate in fosfate, zato je bolje začeti z manj in postopoma povečevati, ob spremljanju parametrov.

Mehke korale (soft corals)

Mehke korale nimajo trdega skeleta, zato valovito nihajo v toku. Sem spadajo npr. Xenia, zoanthusi, gobice, usnjate (leather) korale in številne gorgonije. Na splošno so bolj tolerantne do nihanj in pogosto primerne za začetnike. Veliko mehkih koral dobro uspeva že v sistemih z nekoliko višjimi hranili, koristi jim stabilna svetloba in zmeren pretok in se hranijo predvsem z drobnimi delci in raztopljenimi hranili.

Razpršeno  hranjenje s fitoplanktonom in fino praškasto hrano 1–2× tedensko je pogosto povsem dovolj. 

Hranjenje in kakovost vode

Vsaka hrana, ki jo dodamo v akvarij, se na koncu prevede v odpadke. Del pojejo korale in ribe, del ostane v suspenziji, del se razgradi v nitrate in fosfate. Prekomerno hranjenje je zato ena najpogostejših poti do problemov z algami, cianobakterijami ali dinoflagelati.

Da hranjenje ne zniža kakovosti vode, je pomembno imeti dober proteinski izpenjevalnik, redno čistiti mehansko filtracijo, vzdrževati primeren pretok, redno menjati vodo in spremljati nitrate in fosfate ter po potrebi prilagoditi količino hrane.

Dobro vodilo je, da vedno hraniš nekoliko manj, kot bi te “vleklo”, in potem opazuješ korale. Če so korale lepo odprte, rastejo in barve ostajajo žive, hranila pa niso divje visoka, si na pravi poti.

Znaki, da korale niso zdrave

Hranjenje in splošni pogoji so neposredno povezani z zdravjem koral. Nekaj tipičnih opozorilnih znakov:

• beljenje (bleaching): korale izgubijo zooxanthellae in postanejo bele ali zelo blede; pogosto kombinacija premočne svetlobe, previsoke temperature in stresa
• rjavenje: korale potemnijo; pogosto znak višjih hranil, presežka zooxanthell, manj vidne fluorescenčne barve
• umikanje tkiva (tissue recession): tkivo se umika s skeleta; lahko posledica bolezni, slabih parametrov, agresije, podhranjenosti ali kombinacije
• slaba iztegnjenost polipov: polipi se ne odpirajo več kot prej; lahko težava v pretoku, svetlobi, agresiji sosedov ali v kakovosti vode
• “brown jelly” in druge infekcije: hitro razpadanje tkiva, predvsem pri LPS koralah

Hranjenje ima pri tem dvojno vlogo: premalo hrane oslabi korale, preveč hrane pa dvigne hranila in spodbuja patogene.

Posebne skupine: gorgonije in NPS korale

Nekatere korale nimajo ali imajo le malo zooxanthell in so praktično popolnoma odvisne od aktivnega hranjenja. Sem spadajo določene gorgonije in ne-fotosintetske (NPS) korale, kot so npr. Tubastraea. Pri njih ni dovolj močna luč, ampak zahtevajo pogosto, včasih skoraj stalno hranjenje z mikroskopsko in mesnato hrano. Potrebujejo tudi zelo stabilno, čisto vodo, kljub visokemu vnosu hrane. Ta skupina je zato primerne za bolj izkušene akvariste z dobro rutino vzdrževanja.

Praktični nasveti za dober režim hranjenja

Najbolje je začeti preprosto in postopoma prilagajati. Koristno je:

• začeti z enim ali dvema tipoma hrane in hraniti 1–2× tedensko, nato opazovati reakcijo
• hraniti zvečer ali po ugasnjenih glavnih lučeh, ko se mnoge korale bolj odprejo
• pri ciljnem hranjenju zmanjšati pretok, da hrana ostane pri polipih
• prilagoditi velikost delcev posamezni skupini koral
• redno testirati nitrate in fosfate ter prilagoditi količino hrane, če vrednosti naraščajo
• opazovati korale – bolj kot testi so dober indikator njihov videz, odprtost polipov, rast in barve

Korale se tako kot ribe ne prehranjujejo z enim velikim obrokom. Večina vrst je navajena številnih manjših “grizljajev” skozi daljše obdobje. Tudi hranjenje v akvariju naj bo bolj v tej smeri: manj, bolj premišljeno in z razumevanjem, kaj posamezna skupina koral potrebuje.